420 strana, broš. povez, 17x24 cm, 2014. god.
Ilustracija: Senka Vlahović Filipov
»Vsak človek ima
svoje poslanstvo v tem svetu«, je govoril makedonski iguman Makarij, eden od
stranskih likov v romanu, ki je pred teboj, spoštovani bralec. Poslanstvo
Ljubice Verbič je izpolniti usodo Šeherezade v tretjem tisočletju, doseči, da
eno zgodovinsko vesolje, dolgo petindvajset stoletij, spregovori iz nje. Vrniti
zgodbo izvirom, mitu, legendi, bajki, pokazati, da duhovnost in modrost
balkanskih ljudi izhajata iz antičnih časov, tekom stoletij se razvijata in
spreminjata, vedno sledeč poti resnice, lepote in dobrega. V našem
postmodernističnem in instant času je duhovnost pogosto pozabljena in
potisnjena pred agresijo površnih, frivolnih in marketinško dobro spakiranih
zgodb. Pisateljica zgoščeno zgodovino človeštva z lepoto pripovedovanja vliva v
nas, bralce iz tretjega tisočletja. Osvobaja nas grožnje samo-ukinitve
globinskega ponikanja v naše sebstvo in ponovno nas vrača k viru modrosti in
duhovnosti. Ljubica Verbič nas na magijskih krilih jezika vodi skozi čas na
katarzično pot samo-očiščenja in tako v slojevitosti njenega pripovedovanja, skozi
mnogo-ličnost naših duš, odkrivamo arhetipske usedline stoletnih talismanov in
simbolov, ki so pod težo in pritiskom nevrotičnega vsakdana v nas zaspali. Roman
»Sledi v času« nam odkriva, da stvari pogosto dlje živijo kot ljudje in nosijo v
sebi energijo tistih, ki so jih imeli. Ti simboli in talismani imajo, v različnem
času pri različnih junakih in v različnih življenjskih okoliščinah, samo eno
nalogo: da varujejo in ščitijo tiste, ki jih nosijo. To so uhani v obliki
golobic, broška v obliki vrtnice in sokol kot zvesti spremljevalec in njihov čuvaj
z višin. Uhani v obliki golobic so simbol ljubezni, broška v obliki vrtnice pa
simbol lepote in modrosti, ki ima moč v junakih ukrotiti tigra, bojevito in
iracionalno naravo. Sokol se pojavlja v odločilnih trenutkih, je simbol božanskega
duha, ki vedno spremlja talismane in daje junakom upanje, ne glede na to v kako
težkih življenjskih situacijah se nahajajo. Ta energija iz davnih časov, iz
samih korenin se vrača ponovno v življenje in tako potrjuje, ne samo svoje
neuničljivosti, temveč nas uči, da se nesmrtna človeška duša vedno dvigne sama
nadse in tako v izven-času pokaže, da še vedno obstaja upanje za negotovega in
padlega človeka naše dobe.
Izvod iz recenzije
Radovan Vlahović, književnik
